Misel mi je legla na vzglavnik
po odtise rumenih stopal
po tiste, ki z zlato nitjo so všiti
in restavrirani v stari skrinji.
Misel mi je segla tudi pod kožo,
nagubala čelo zelenih spoznanj.
Trdna hrapava roka,
ki vodila me je skozi življenje.
Večeri ki dišali so po sivki,
in me zazibali v sladek spanec.
Struga spomina se je spomnila tudi pesmi
uspavanke za lahko noč.
In preden sem zaprla skrinjo
sem se spomnila
da jo premažem z zaščitno barvo,
da ne zbledi,
da ne uničijo mi črvi
drag spomin
zelenorumenih dni.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!