vraćam se po plamičak
što čeka.
raste u cvastima
jorgovana u bašti
iza kuće. trošan
ostatak prve petoletke.
gde rođen sam
ja i neka mlada
žena na visokim potpeticama
u rane sate šetka
polomljene snove. o!
koliko suza
a samo je jedan
samo jedan. šapuće.
ponavlja. čimičak bio
i prvi
kupac kroz zabravljen
izlog i rešetke kolonijala
gleda. u mrak. unutra
zaboravljen
par priljubljenih obraza
od porcelana
vrti se. igra
Zazdi se, kot bi se skupaj s porcelanastimi lutkami zavrteli v igri solz, hrepenenja, plamenčka ali pa se sprehajali po povsem realnem spominu iz otroštva ... čestitke,
Ana
Zahvaljujem, Ana, na divnom komentaru i pažnji!
lp
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagodanikacevic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!