Živahna, luštna.

lp, P.

Petja, hvala za tvoj pogled na pesem.

Pišemo že res o vsemu, samo da je le malo bolj razgibano, da ne bomo preresni.

Želim ti vse dobro.

Lp, hope

Ja, prav izzivaš k skakanju po lužah ;)

Morda nekaj popravkov?

Že od malega

preskakujem luže,

pljuskam z mokrimi škornji

da hlače postajajo blatne,

ko se robovi odcedijo

na redka tla, ki še stojijo,

potem znova zagledam

novo lužo

in namenoma tratim korake

po mokri travi, kamor se je,

naravnost iz višav

kjer se je utrgal jezni oblak.

Zasul živo in mrtvo,

preluknjal stare strehe

in najdel našel luknjo,

da se utrujeni krti

rešujejo, ko skačejo

iz ene luknje v drugo. (najdi sinonim, morda rov? iz enega v drug rov, saj imaš luknje že prej)

Zaradi tega in podobnih zgodb,

ki ker so mi blizu, in se jim ne bi odpovedala,

zato preskakujem luže  (morda kak sinonim - npr. vodne kotanje  ali ???)

in barvam priklenjene vezalke. (hm, morda bi uporabila kak drug izraz kot priklenjene - morda premočene?)

In pozabila sem šteti luže.

Lep dan ti želim,

Ana

Spoštovana Ana,

seveda mi je lepo, da si mi pomagala pri pesmi. Zapišem se in namesto,

da bi večkrat prebrala zaprem zvezek. Hvala ti, sem šla kar popravljat.

Upam, da se nisem motila.

Lep pozdrav, Irena

Samo še nekaj vejic sem ti vnesla ... pesem, ki po eni strani priča o tem, da otrok v nas lahko preživi, če mu dovolimo in o tem, da se je za to treba boriti - sveža, domiselna, navdihujoča, čestitke,

Ana

Bravo! Iskrene čestitke za Podčrtanko.

Igor

Spoštovana Ana,

hvala ti za tiste popravke, ki sem jih spregledala poleg vseh seveda.

Ali je preveč ali premalo vejic...Od znotraj bomo večji otroci, radi bi kaj,

želimo si, svet si rišemo po svoje. Ni tko. Ko si odrasel je bolj malo čuda za pisat.

Bodi lepo, zaslužiš si.

Lep pozdrav, Irena

Dragi Igor, res je in veseli me, da sva že najmanj dva, ki rada hodiva po lužah....

Če ti je zlozlo malo pod kožo naslednjič pridem ob dežju v ribiških škornjih

za globoke vode. Bodi lepo.

hope