ČLOVEK

Rojstvo in boj za preživetje

mi je vpisano v knjigi usode,

brez nje bi bil še vedno Nihče.

Zato je postelja sanjsko mesto,

v njej se usoda vsaki želji vda,

to je edino želeno mesto,

ki se že gensko zazna.

Sončni sij imenovan drugače sveti duh,

ima kot nebesa zemljo za svoj antipod,

prav človek je antipod svetemu duhu.

V meni so istočasno nebesa in pekel.

Spletke, pohlep in sovraštvo vzdržujeta pekel,

v katerega je vsakdo ujet.

Le kdo si ne bi upal priznati,

da se v postelji prav vse začne ,

od rojstva vse do smrti

duša preživlja notranje boje,

v njej se plus in minus

bojujeta vsak za svoj obstoj.

tomi