Poljub(ljanja)
Včasih poljubiš svoj odsev
v vodi. Nežno.
Dovolj, da se razblini laž
o lastni vsemogočnosti.
In se ponovno upodobiš.
Včasih se pogrezneš
v jantar. Samo za hip.
Dovolj, da svet zasije v
mističnih odtenkih zlate.
Potem te opazujejo.
In se čudijo tvoji enkratnosti.
Ki je veliko bolj očitna
kot takrat, ko si bil živ.
Včasih se zaveš,
da si si zgolj posojen.
In poljubiš
svoj odsev v vodi.
Oh, kako prav ima tvoja umetniška dušica.
Lp A
Hvala, Andrejka :)
urednica
Poslano:
24. 05. 2015 ob 16:55
Spremenjeno:
24. 05. 2015 ob 18:53
Pesem o neminljivosti, če si pustil odtis, če je sled okamenela ... notranji Narcis bi si želel, da se ob pogledu vase lahko na novo sestavi, poljubnokrat, čestitke,
Ana
Sposodim si te, da zatavam v razmislek o sebi. Hvala.
Res izjemno všečna stvaritev. Presežek.
Hvala, Brbotanje. Tvoj kompliment je presunil.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kristian Koželj
- 21. 05. 2015 ob 12:10
- Prebrano 1110 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 565.04
- Število ocen: 19