Povrnjena žlahtnost
Sedela sem
tam v travi
in v obrabljeno posodo
nabirala spomine.
Izbrusila sem jih že do potankosti.
Le utrip duše še potrebuje mir,
da najde v sebi tisti
najžlahtnejši cvet.
Brbončice so počile.
Vsi nabrani listki so odfrčali.
Še čas je obmiroval,
ko se je vame natakal mir.
Prečiščena,
na mizo položim posodo
z enim samim cvetom.
Dovolj,
da je njegova žlahtnost sedaj
v mojih očeh.
Dobra. Levček, tvoje pesmi postajajo boljše.
hvala Aleksandra se trudim in poizkušam poslušati tudi vas z nasveti ki so mi še kako dobrodošli
lp, Mateja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 20. 05. 2015 ob 15:20
- Prebrano 758 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 444.64
- Število ocen: 13