Večer je mehak.
Počasi se preliva v srebrno noč,
oblito z mlečno svetlobo.
Tu sem.
S teboj.
V tvojih copatih
podrsavam utrujeni korak.
Ostra bolečina v tvojih nogah
me izžema
in vsak hropeči vdih,
je le še en podvig
pred veličastnim izdihom.
Skupaj sva.
Eno.
V tvoji premajhni koži
sladko-grenkega okusa.
A danes noč ostaja srebrna,
ko zazrta v mlečno svetlobo okusim,
da bi tudi jaz želela odleteti.
Na svobodo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!