V daljavi hinavsko bobni.
Nevihta se sarkastično iskri
skozi somrak
in razbesneli veter
tuli vame.
Prebudiš se
v moji sobi,
ki je od nekdaj prazna.
Jalova je in pretemna
za mladi brst.
Od popačenih sten
se odbija prosojni glas
"mamica",
ko se vstrajno
zavijaš v ničnost.
Morda slutiš,
da sem lahko le
pomanjševalnica matere.
Pestujem te,
dokler te milina sončnega obzorja
spet ne uspava.
Pestovanje praznine, ki bi lahko bila - človek ... pesem, ki seže globoko v prostore duše in se ziba v mnogoterih izgubah, ki jih začnemo dojemati skoznjo, čestitke,
Ana
Hvala Ana.
Lep večer, Neni
Neni čestitke tudi iz moje strani
lp, M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!