Dan si je nadel smehljaj.
S svetlečimi zobmi slepi
moje ozke zenice.
Reži se in šteje sledi,
ko skozi prosojnost tiho prihaja
majska zima
prihaja,
da se zavihti nadme
in me zajame pod svoje ledeno okrilje.
Prihaja,
da me zamete,
zanika
in dokončno skrije,
nevedoč,
da bom iz prave globine
večno zvenela.
tebe je enostavno, lepo brati.
lp
Hvala Branka, tudi tebe je lepo brati.
Lep dan, Neni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!