V dlani vzneseno skrivam
drobceno, dragoceno kapljico
kristalno čiste studenčnice.
Nesem jo. Dlje.

Oziram se naokoli po oceanu,
da ne bi krhka varovanka
izhlapela
v odsotnosti mogočnega zaledja
premnogih sestric.

Čakajo me, da jim jo predam
in jo nahranijo
z bistrino gibkosti.
Nesem jo domov.

Ne bo me več poznala,
ko se zlije z morjem.
A ko jo prestrežejo,
bom pomočila roko
v vesolje.

yoyoba