Odnašanje
Narisala je v veter
okrogle oči
bele pomladi
odeje nebes
a veter jo je prehitel.
Veter je ujel
ovinke trpkosti
črne pike
neskončnosti
leteče niti
svojskosti.
Veter ji ni šel v lase.
Mršil je makova polja
postopal nad poslopji noči.
Veter je ni vzvalovil.
Divjal je s kostanji
burkal z oceani
brisal je pesek
nasut v poti.
Zato
je v sesedek prsti
narisala
samum brez moči
otroški smeh
in drevo
brez korenin.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lorellia
- 14. 05. 2015 ob 23:54
- Prebrano 615 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 192.53
- Število ocen: 8
