Roka s sekiro

pada lubje

in v lesu so okrogle črte

toliko besed

se plazi naokoli

da imam premalo kože

za izpraskanje

kar mi jemlje povrhnjico

držim robček

in se brišem s tonikom

na goli koži

zapeče sedanjost.

Jutri se celim.

Zaspana duša

vleče skupaj zaveso.

Popolna tema

zakrije vsak kot.

Volkovi so popadali

od utrujenih besed.

In ne morem več sanjati

kadar imam odprte oči.

Nič več.

IŽ-lev