Nina Pečar
Zenonov paradoks
Čakam te na stičišču dveh usod.
Ko premagaš prvo polovico poti do mene,
je vsaka naslednja dvakrat krajša.
Gledam te, kako razpolavljaš razdalje
in ti maham iz neskončnosti.
Že slišiš moj šepet.
"Teci hitreje."
Kristian Koželj
XIV.
Nikoli se ne bova zares dosegla. Strast je v približevanju.
Danes sva se odločila preživeti dan v postelji.
Jutranja kava je najboljša nekje med peto in šesto popoldne.
Vsakič znova se moraš izgubit, da si lahko spet najden.
Neskončnost je le bežna
slutnja v šepetu tvojega imena.
Še en sneek peak v najino ustvarjanje ...
Odlična sta...vajine pesmi kar "pogoltnem" ;)
Lp,Barbara
O najlepša hvala, Barbara, lahko kar vrnem kompliment (mislim, da kar v imenu obeh). :)
Lp, Nina
Res je ... v imenu obeh :D
Hvala :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kristian Koželj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!