Lahko me prerežeš,
režeš,
krvave plasti se razpirajo kot luske pod tvojimi prsti,
rdeči slapovi derejo čez laket,
vse znotraj hlapi v naročje
tega istega napuha,
rojenega pod rjuhami utvar,
zmetanega v obraz.

Ne bereš me naglas.
Ob šumenju znotraj
ostaja zunaj le odmev.
Vrteči program na mute.
Nek prezirljiv, potenten strah
me ne zmore razrezati do niča.
Ne s topim nožem,
ne brez nuje v dlaneh.

Z eno solzo
si me kupil za vsa poletja,
z zimo pa vztrajava
in nepriznavava množine.

lorellia