
Zvonovi farauški pojo
v pomladni dan,
pojo glasno, da sliši se
jih daleč stran.
Glasno pojo, a žalostno
kot še nikdar;
na vojsko z njimi kliče nas
presvitli car.
O mati, oča, zdaj slovo
bom vzel od vas,
in zbogom bratje, ljubca ti
in rodna vas.
Tam na pokrajni ogerski
jaz padel bom,
le-ta soldaški boben mi
bo velki zvon.
Le tale svetla sablica
mi sveča bo
in bajonet ter puškica - pa bajonet ter puškica
križ nad zemljo.
Oj
In kot sprhnim in rani grob
porase mah,
tako nekoč sprhni še car
in carstvo v prah.
Brez zlatih črk bo
Tud spod trohnim ker naš cesar
je to želel
4. maj, sv. Florijan (cvetko), mučenec
ŠE ENA O SV. FLORIJANU, PATRONU TRZINA
Na Mihaelovmu sejmu
pa cel dan že dež rosi,
cel dan že dež rosi,
ker babe so vkup,
pa brblajo, da se kadi.
Kam so pa vsi deci šli?
Vsi deci pa šli so v bife,
so šli v bife na dva deci.
Na Florjanovmu sejmu
pa dekletom srce gori,
dekletom srce gori,
ker bolj zavber fantov
od trzinskih skerc ni!
Kdo jim pa srce pogasi?
Srce jim pa sam sveti Florjan
pogasi, sam sveti Florjan, on,
k je trzinske fare patron!
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!