Tujec piše tujke,

vesel da ga ne razumem

sedi pred ekranom

in se davi od smeha,

ker ga ne razumem.

Razmišljam.

Spet eden tistih,

ki napišejo, oddajo

in nikoli več ne preberejo.

Ni škode, saj ga redkokdo

razume, kaj je hotel povedati.

Pes njegov pridušeno laja

in uboga ukaze,

sedi ob njegovi nogi

kakor da bi ga prilimal.

Napišem naslednja

v strahu da ne naredim

enake poteze še jaz.

Pa saj ni panike,

jaz ne govorim tujk.

Zato pristanem zadnja

na koncu lista.

In sama sebi delam družbo.

IŽ-lev