in Pegaz postane navadno kljuse
Hotel sem napisati pesem,
tako, polno simpatičnih prispodob.
O ognju, ki ga vleče v modrino obupa,
ali o svetlobi, ki se skrije za črnino.
Stihe o neskonćni ljubezni,
Neizrekljivih objemih in dotikih.
A Parnas je postal majhna krtina
in Pegaz navadni kljusač,
o katerem ni nobene rime.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: srecok
- 02. 05. 2015 ob 08:04
- Prebrano 608 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 207.2
- Število ocen: 10
