Tresem se pod novimi napovedmi dežja Kaplje
so bolj ostre če padajo postrani In on me zabija
v zid brez občutka Nosi kavo na prazne mize in
obljublja steklena okna Nočem steklenih oken
Nočem snega in kolen ki bi udarjala ob rob lesene
postelje Golobi so se mu usrali za vrat Ne ve da ima
pesem med lasmi Njegova je boljša On in ona sta
boljša in jaz nimam kaj početi med kozarci z dolgimi
ročaji Noge mi bingljajo nad parketom ki so ga zloščili
prejšnjo soboto Niti sanjalo se mi ni da lahko loščilo
zdrži tako dolgo Vstati bo treba rečejo po odmoru in jaz
ubogam brez vprašanj Vstanem in odrecitiram svoj
delež pite brez gobic Sem se zavestno odpovedala
mesu Da bi bila bližje stropu Pa tam samo še bolj
smrdi Kaj hočemo Zdaj lahko sedeš rečejo spet
Sedem in poskušam ujet nek vzdih od zadaj Tresem
se Še vedno On še vedno nabija Ugibam kdaj
se mi bodo kosti končno zdrobile

Helena Zemljič (MalaSenca)