Umanjkanja
Še vedno odzvanja.
Mehka in čudno nevsakdanja,
med ljudi zalučana
drobnikava, skoraj otroška dlan spanja.
Cel svet se spreminja.
Za privarjenimi vekami prostora.
Tokrat le v dolgoživost senc.
Tesno, tesno pod večer.
Da mu nikoli več ne bi, tako na hitro,
spet zmanjkalo-
časa.
Zelo mi je všeč to ponikanje v pesmi, globine. Le besedo prostorje bi spremenila kar v prostor. Kaj meniš?
Lp, Ana
Poslano:
04. 05. 2015 ob 10:39
Spremenjeno:
04. 05. 2015 ob 10:40
že spreminjam.
Hvala in lp, albin
Krhka, natančna in lirična pesem o stanjih med budnostjo in sanjami, o prostoru, v katerem se rojevajo tudi pesmi, čestitke,
Ana
O, najlepša hvala !
Me zelo veseli.
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 29. 04. 2015 ob 11:12
- Prebrano 1104 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 719.49
- Število ocen: 20