Kako neresno! Čestitke!

Super!! :)

lp, Nina

Hvala,

vesel sem, da vama je včeš!

ta

Spraševanje o smislu pisanja na drugačen način, ki je zanimiv kot negativ pri fotografiji v starih časih. Tudi asociativen naslov jo izstreli v srca pisočih, čestitke,

Ana

polde,

Ana, hvala :)

polde,

nemogoče je komentirat, filozofirat, celo odgovarjat s kako yutub glasbo.

In niti to ni komentar,

samo palice ki razpenjajo

praznino. 

sem vzel na "znanje"

je čas za hec in je čas za jasnost : hvala za oba linka,

čeprav lahko te stvari gledam samo na obroke.

Se še živo spominjam izrazov na obrazih ki so mi o tem pripovedovali iz prve roke in so bili precej redkobesedni.

Moje izkušnje in predstave enostavno ne sežejo tako daleč. Morda je to največji problem od vseh možnih ciklov ki se pletejo ponavadi nekje daleč in se dogajajo nekim drugim ljudem. 

Zato pravim da nimam komentarja ki bi karkoli dodal ali odvzel materialu, ki si ga linkal. 

Moja poezija je tako precej omejena na dvorišče in morda sosedovo gredo solate, ker svoje nimam.

To je tudi velika luknja v pesmi, ki se jo komentira in tega se zavedam - ampak sem si dovolil 'pesniško svobodo' - pa naj gre, kamor hoče - morda preveliko svobodo - zraslo na mojem dvorišču, kjer še luštrek ne raste prav dobro.

Y

ali postavljaš pod vprašaj prenesene izkušnje?

če - ali si potem dovolj resen? (pesnik)

v tvoji pesmi sem videl predvsem izpraševanje  (iz prve - najprvo pomislio) o tem  kaj je P p pesem.

zato prvi link  - ki je klasika v izvornem pomenu - da se dotakne vseh (skoraj) in ima podaljšani rok trajanja.

le kdo si ne bi želel napisati pesmi s trajno vrednostjo ala Zvok tišine.

ostali so bili pa le stopnjevanje zaporniškega bluesa. to je vse.

tvoja pesem je sicer  + 5, če je klasika,  pa ne vem. vsaj zame je - ker se rad medem.

v tem komentarju in njegovi časovnosti pa - verjel ali ne - ni nobenega taktiziranja. 

(računam nate ko boš pod  tušem, ne na blagajni)

čisto nasploh in izven teme te pesmi - imejte še naprej takšno veselje z brcanjem žogic v temo :)

plp

polde,

vedno sem vesel, ko zagledam "polde je komentiral objavo".

Žogice pa radi brcamo, to pa! 

Veš. Zvok tišine me spremlja že od tistih cajtov, ko smo za Savo privlekli kitare in pir, ostalo je pa vse tam. Ko si prilepil link se mi je zazdelo, da si bil kdaj zraven.

Glede pisanja klasik - to delajo eni drugi, pesniki, ne jaz. Tudi ko si doma naredim lok in puščice iz leskove veje, se počutim kot Robin the hud. 

Rad se citiram, zato obujam še eno dobrostaročasno, ki mi je sedaj prišla na misel:

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/58104/pesem_za_vse

lp, Matjaž

Se popravljam, klasika je res malo bajsasta odebeljena beseda.

jaz sem mel do pisanja vedno vsaj malo razcepljen odnos, nikoli ni bilo tako, da bi lahko rekel le: rad pišem. ko sem postopoma postajal zadosti neresen, sem za nazaj ugotavljal, da sem še premalo dvomil, da se je treba v neresnosti in lažeh sistematično vzgajati. ko pa gre za samo dejanje pisanja, je vsaka sistematičnost in namenskost sila nedobrodošla, vsaj za moje pojme. ambicija, ki je usmerjena v karkoli, razen v pesem, je za pisanje pogreb. v tem vidim bistvo premajhne neresnosti. nisem obremenjen s tem, da bi pisal "klasike" ali klasike. mi je povsem jasno, da se česarkoli, kar bi vsaj malo zadišalo po čem takem, v nobenem primeru ne da izsiliti. če pa neka pesem ima potencial, da bi se  morda lahko izkazala za takšno, ponavadi rabi nekaj časa. jaz to resno mislim, sem pa največkrat videl tiste omenjati, da bo čas že pokazal, ki tega ne mislijo resno, in  je v ozadju resentiment: predvsem zavist, pa užaljenost, če koga pocukaš za besedo. 


ker moram vsake toliko demantirati razne pretanjence, ki mi očitajo načelno omalovaževanje manj uspešnih  pesniški poizkusov, naj še zadnič povem, da ni v tem trohice resnice. ne bom se pa odrekel delanju norca, če kakšen od njih izbruha puščice, ki merijo v osebe, ali če zlivajo fekalije na reči, na katere se ne spoznajo, mislijo pa, da se! 

v glavnem, razumevanje poezije gre z roko v roki s pisanjem, zato me pritegne vsaka pesem, ki o tem kaj pove, na kaj  s tem v zvezi pokaže.
dobrodošla  neresnost je tudi v tem, da nekdo več razmišlja o poeziji, kot piše.

lok je pa zakon. zdaj grem meditirat pod slap, potem pa v gozd. ostal bom v šavju. tam ni žogic, ki sem jih imel v mislih in ljudje ne plešejo do onemoglosti.
hišo duhov pa bi še prenesel, če bi vsaj odpirali usta. 

lpp