Solza je zdrsela po licu,
kot da bi bila zadnja.
Pogled je postajal brezbrižen in nem!
Še iskrica upanja ostala je na koncu,
ampak vse je izgubilo svoj pomen.

Ne lažem, ampak poljubi so mi odveč,
če me ne ljubiš s srcem.
Le kaj da povem ? Rad te imam, največ,
samo dotik je hladen in boleč.
Pogled za dušo bodeč!

Način, da to prebolim je, da grem,
da hrbet obrnem vsem.
Pozabim na prijatelje in znance,
pozabim nate, zamenjam za kamen srce.
Ampak še vedno ljubim te!

Samo tebe, mene, naju dva!
Zvezde na nebu, leživa,
pod nama mokra trava.
Tisti časi so žal že mimo.
Ampak predstavljaj si,
samo MIDVA !

Brez šivov