V sebi nosim

dve ljubezni,

ki med seboj sta

prepleteni,

se igrata,

se smejita,

ko pa žalostni sta,

ena drugo

potešita.

Prva je Slovenija,

dežela moja,

kjer sem se rodila,

zrastla

in se zaljubila…

Včasih se še

spomnim dneva,

ko sem se

v zeleni tišini gozdov,

prvič z dragim poljubila.

Življenje pa kot

reka teče

in nikoli

zares ne veš

kam vse te tok

lahko odnese.

Usoda mi je namenila,

da še eno zemljo

z enakim žarom

bom ljubila…

Tu ni planin

in ni gozdov,

tu je neskončno sinje morje,

je kamen,

kraš z borovci,

kjer črički

pojejo svoj pev

in si hladijo vroč večer.

Zdaj moj dom je,

moja druga domovina,

Dalmacija, mediterana Vila.

                                                                                                                                             Andreja Malta

andreja-lea