Dan mirovanja
mrtve črke krasijo
praznino neba.
Znova je nebo modro.
Črni oblaki so odšli do jeseni.
Pomlad se veča pred ogledalom.
Postaja del vsakdana in ravna gube.
Tiha postaja od vseh kotov praznin.
Ponavljam besede da jih nekdo izgovori,
ker pesem je srečna kadar jo kdo spregovori.
Naj se veseli.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!