Odpadli listi

zaplešejo jutranji

valček. Žvižgajo.

Oblekla sem si jopico, nato sem stopila ven na sredino vetra in začel me je vrteti.

Žvižgala sem in žvižgali so obrati ravno takrat, ko sem komaj budna vstopala

v novo jutro. Odpirala se mi je jopica in lasje so se vrteli po taktu odmeva.

Nisem hotela zbuditi zaljubljenih na klopci v parku. Nisem zapela vetrovne pesmi,

nisem vračala udarcev, niti tistim ki so jih bili lačni, kakor da bi tekmovali boks.

Vrtelo me je in telo je bilo srečno. Prihajajoča v novi dan se prepuščam.

Zato žvižgaj in me budi veter. Zbudi še zaspane, da ne bodo zamudili vzhoda

ko se odpira svetlo nebo. Plešem in vem da burja kmalu poneha,

kmalu zatem ko popadajo nestabilne vezi, ki trgajo.

Zavrtim na koncu si še misli in zamujeno razmišljam,

kaj in kam vse bi lahko danes prišla,

da mi bo sijalo sonce.

IŽ-lev