Ob vznožju nog
je korak,
ki ne bi  dospel,
če ne bi ene noge
puščal za seboj.

V preročišču rok
je prst,
kamor pade seme,
da da začetek
in postane konec.

Nad gibi

rok in nog

čuječa/e sedi (sledi)

glava

Prvi dve kitici sta super.

Zadnja kitica je tudi meni izmuzljiva??.. :)) in še potrebuje dodelave.

Ne zameri vmešavanja.

Lep pozdrav 

Lidija

Draga Lidija!

Tvoje besede so vedno dobrodošle in prav je, da si se oglasila.

Ravno ta izmuzljivost v besednih iger me je očitno v zadnji kitici preveč prevzela in je pobezljala.

Želela sem iz glave izpeljati nekaj, kar bi delovalo kot vznožje iz nog, vendar vzglavje nikakor ne bi prišlo v poštev. Hkrati sem želela poudariti, da je glava nek nadzorni stolp, ki rešuje, saj avtomatizirana dejanja ne uspejo vedno brez razmisleka. In tu mi tako pašejo preglavice.

Prva kitica, ki si jo napisala, je mnogo čistejša, da sem pozabila na vedno - nikoli/nikdar, glede zadnje pa razmišljam, saj je preveč zgoščena (s tvorjenkami) in obenem preveč razpršena (ne daje usmerjene misli).

Vesela bom še kakšnega nasveta.

LP

Maja