STEKLENI ZVON
Sama
v steklenem zvonu
skozi svetlikanje
lažnega sonca
sem zrla.
Ščita iz stekla ni več.
Razbit je zvon.
Še bolj sem sama
in mraz mi je še bolj.
v steklenem zvonu
skozi svetlikanje
lažnega sonca
sem zrla.
Ščita iz stekla ni več.
Razbit je zvon.
Še bolj sem sama
in mraz mi je še bolj.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Margareta
- 20. 01. 2009 ob 08:54
- Prebrano 847 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 110
- Število ocen: 3
