LEONU

LEONU

 

Tvoje otožne oči bežijo pred mojim pogledom,

izgubljene v pisanih krogih preteklosti

najine brezskrbne mladosti

in ljubezni,

katera je kot kača obvila

najina telesa in duši v eno…

 

Čeprav skrivaš pogled,

vidim te tvoje oči,

katere mi nemo govorijo

da tvoja ljubezen

še vedno gori z velikim rdečim plamenom

a tvoje srce drhti

od neugasnjene želje za mojim telesom…

 

Leon, ljubi moj,

stojim tu zraven tebe

in sploh ne vem,

kako naj ti povem,

da se je moja ljubezen

že zdavnaj rastopila

kot bele snežinke u hladnih nočeh

na toplih dlaneh…

 

Dragi, morda se le bojiš

da u mojem bi pogledu

med vrsticami prebral,

da mi je žal,

da je sedaj tako

in da nikoli več ne bo

kot je nekoč bilo…

 

 

                                                                           Andreja Malta

andreja-lea

Komentiranje je zaprto!

andreja-lea
Napisal/a: andreja-lea

Pesmi

  • 10. 04. 2015 ob 13:49
  • Prebrano 619 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 158.15

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!