Veter prihaja
Ne lepim več črnih oblakov,
izginili so do jeseni,
raje puščam vetru
da mi premika lase
in dviguje svileni šal okoli vratu.
Ugaša mi vžigalnik
in njegova hitrost
ni prava za obešanje perila.
Piha kakor zadnji veliki izdih.
V drobne celice se zaseje
da mi zapusti sled
da ne pozabim na mraz.
Ti pišem,
klonim pod vetrom
kakor želva se skrijem
v kapuco na bundi
in čakam na sonce,
ko se nebo razpira.
Telo je še hladno od noči.
In jutro popušča,
kmalu se bo začel novi dan.
Isto sonce nama bo svetilo.
Pridi, se bova česala.
Lepa je in bodi lepo Hope.
Igor
Igor, poletje prihaja in lepo bo, ne.
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 10. 04. 2015 ob 07:19
- Prebrano 639 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 191.83
- Število ocen: 11