v svežo rano

počasi teče naprej po krvi

potuje po telesu

bela tekočina

se meša z rdečo krvjo

nastaja rožnata zmes

teče naprej do srca

ta enakomerno bije

in poganja tekočino

naprej po telesu

počasi zmrzuje celo telo

koža postaja bela

dokler ne pride strup do naših misli

jih opustoši

nam pove kaj delati

kaj je prav

kaj narobe

zdaj človeka ni več

vsaj ne v sodobnem svetu strupov

ta generacija je že izumrla

ves ta nov svet

vse to so le strupi

ki nam jih počasi zatirajo v telo

nihče se ne zaveda

ne tisti po čigavih žilah se pretaka

ne tisti ki ga zliva notri

toda strup je tako sladek

boljši od medu

boljši od ljubezni

vsi so sedaj odvisni od njega

postal je pomembnejši od vode

nihče pa se ne zaveda njegovih posledic

kako nas počasi duši

nam počasi odvzema

pravico do svobode

hočemo ga več in več

toda ko se bomo zavedali

njegovih sestavin in posledic

bo že prepozno

nič ne bomo pustili za sabo

bomo le kosti

in zmes

rožnate krvi

Emč