Povedal ti bom zgodbo.
Resnično pravljico za lahko noč.
Popoldne sem v trgovini stal v vrsti.
Kupoval sem žganje.
Za današnji prost večer.
Saj veš, sreda je.
Starka pred mano je
plačevala.
Dva litra vina in
dve škatli cigaret.
V odprti denarnici sem
zagledal sliko
fanta, ki sem ga
nekoč poznal.
Žganje je, mimogrede, zanič.
Še razglašenega kvinteta pod
oknom ne more preglasiti.
Niti oči na sliki iz trgovine.
Polomljen vrtiljak sem. Noben otrok
ne sanja več nedolžnosti.
Še midva se ne čudiva več soncu.
Odvrgla sva se pred oltarjem podrte katedrale.
»Odjebi, luzer.«
Spoznala me je, veš.
Starka. Po očeh.
»Živjo, mami.«
Poslano:
09. 04. 2015 ob 07:32
Spremenjeno:
10. 04. 2015 ob 17:53
O, kakšna groza v zaključku!
Ko sem ponovno brala, se je ta bridkost razlila čez celo pesem. In naslednji korak je prenos tvojih besed v resničnost - asociacija na neke osebe ... Dobro ti je uspelo.
Družinsko okolje lahko kruto zaznamuje človeka. Čeprav sama nisem izkusila pekla alkoholizma, me je pesem pretresla do obisti.
Čestitke, fenomenalna pesem!
LP, mcv
Se strinjam z modrim cvetom, morala sem jo prebrati še enkrat in še zdaj se mi po rokah razliva kurja polt ... Čestitke Kristian. ;)
Lp, Sara.
Uuuuu ... hvala :)
Dovolj prepričljiva, čisto nepravljična, a zgovorna pesem o medčloveški oddaljenosti. Na koncu preseneti, kar ji da piko na i.
Čestitke.
Lidija
še jaz se pridružujem zgornjim pohvalam. Ob taki pesmi te nekaj dregne naravnost v srce!
lovrenka
tudi iz moje strani iskrene čestitke
čisto zares te zadane kurja polt po vsem telesu in kliče daj preberi jo še enkrat
fenomenalno
lp, Mateja
Sicer ne vem ali je to naključje,
sem pa prebral v tej pesmi nekaj originalnega.
Fino.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kristian Koželj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!