Najdem ga na sprehodu po goščavah.

Njegove poteze so ostre in nazobčane.

Zobje preraščajo zgornjo ustnico

in kri je le odpadel jesenski list.

Nisem ga učil delati samomora.

Nisem mu sešil obleke iz diamantov.

Nisem naročil maske zanj

pri Bastienu iz sosednjega plesa.

Cesta nori kot vsak počitniški dan.

Ovinki se posmehujejo nemoči

in spolzkim glavam voznikov.

Nedaleč se oblizuje globel.

Vstani, kamen, odženi se!

Najdi roko, ki te bo kot sestra

prijela, te pobožala in odvrgla.

Da se boš razletel kot luna.

Da boš pel pesem peska v puščavi.

Da te bom spet čutil.

Vesna Šare