blagor ubogim na duhu :)

ubogim v duhu, ne na duhu!

Možno, da ti, v duhu :) tiste, ki jih jaz mislim pa so na duhu nekatere pod njim, ob njem, nemogoče skorajda,  v njem , čeprav se mi zdi da so spolni položaji pač stvar posameznika :)

ps...kdor čaka dočaka :) kakršnokoli drugačno reakcijo pa seveda nisem niti pričakoval.....odtenki besednih zvez so pretanjena stvar. Niso za vsak duh.

ni

koga ali česa ni?

kakršnokoli drugačno reakcijo pa seveda nisem niti pričakoval....

rodilnika?

,,,,,,,,,,,,,

4. 4. 1 Blagor ubogim v duhu Poudarek je na besedi v duhu (ubogim v duhu ali ubogim po duhu). S tem so mišljeni tisti, ki imajo duha uboštva in zaupanja v Boga, v nasprotju z duhom arogance in prepotentnosti tistih, ki so zakrknjenega srca. »Duh« tukaj ne označuje človekove »duhovnosti« (v nasprotju s »telesnostjo«) in tudi uboštvo ne označuje materialnosti, ampak gre za neizrekljivo in nedoumljivo središče celotne človekove osebe, prostor njene odprtosti za skrivnost Božjega Duha. Izraz v duhu se po pomenu približuje izrazu v srcu (prim. v. 8: Blagor čistim v srcu). Ubogi v duhu so tisti, ki so v celoti in do poslednjih globin prežeti z zavestjo o svojem uboštvu, svoji popolni odvisnosti od Boga; ne gre za materialne potrebe, ampak elementarno potrebo po Bogu. Blagrovan je tisti, ki vidi in prizna svojo stisko, svojo odvisnost, svojo ogroženost in omejenost, svojo nemoč in bednost ter to v molitvi, vdanosti in v zaupanju prinaša pred Boga. Nasprotje od človeka ubogega srca je zakrknjeni, ki v bistvu trdi: »Ne želim biti odvisen od nikogar, tudi od Boga ne. Ne potrebujem Boga in od njega ne pričakujem ničesar in od njega si ne pustim ničesar reči«. Ubogi v duhu so v resnici pravični - osnovna biblična kategorija blagrovanih ljudi (prim. Ps 1; 146,5; Iz 58,s; 61,1); to so tisi, ki so izbrali »pot popolnosti«. So tisti, ki so s svojo modrostjo na koncu in so se sposobni odpreti Božji modrosti.
  Prvi blagor torej zajema osnovno držo pred Bogom. Je tolažilen in pomirjujoč, ker ne zahteva storilnosti ali prednosti katerekoli vrste. Prav v stiski, slabotnosti in revščini smemo priti k Bogu in naj bi šli k njemu; samopašnost in samozadostnost sta izključeni. Ubogi ne bodo dobili kraljestva v posest šele v prihodnosti, Kraljestvo je njihovo. »Ubogi v duhu« - Mt gotovo ne misli teh, ki so kljub temu, da so zdravi, duhovno nezdravi. Fraza zelo verjetno odmeva iz Iz 62, 1 (glej Lk 4, 18). Obe frazi označujeta razred revnih, ki je sestavljal veliko večino populacije helenistično – rimskega sveta. V poznejši SZ in judovski literaturi je ime tega razreda nawim oz. niyyim (zelo pogosto zamenjani zaradi podobne izgovorjave) postal skoraj terminus technicus za Jude, ki so resno in strogo izpolnjevali vse predpise. Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo (5,3). Blagrovani so, ker pripadajo suvereni Božji oblasti. Bog sam, Vsemogočni, Stvarnik neba in zemlje, je njihov milostni kralj in Gospod, ki skrbi za vse. Prišel bo čas, ko se razodene njegova oblast, ko ne bomo več molili, da bi prišlo njegovo kraljestvo (6,10), ker bo to kraljestvo že tu, ko bodo vsi drugi gospodje in moči in oblasti izginile in ko bo samo še Bog povsem javno odločal in vladal. Takrat mu bodo v polnosti pripadali. Nebeško kraljestvo pomeni uresničenje popolne pravičnosti v dobro malih in ubogih. V prvem blagru je podan ključ za približevanje nebeškemu kraljestvu: "Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo"(5,3). Pri tem ne gre za kakršnokoli psihično ali umsko prizadetost kot so to v zgodovini interpretirali nekateri filozofi (npr. Schopenhauer), temveč za globoko zavest o lastni majhnosti, o lastni nezmožnosti, da bi bil samozadosten, da bi bil suveren gospodar svojega življenja. Za resnicoljubno priznanje, da sem brez Božje pomoči in milosti izgubljen. Prav o tem govori apostol Pavel, ko izreka navidez paradoksalno trditev: "Kadar sem šibak, sem močan." Lahko bi dodali: ne močan v sebi, temveč v Bogu. Ko Jezus blagruje uboštvo v duhu torej blagruje moč v nemoči, stanje razlaščenosti iluzije o samem sebi, stanje ko smo posebej odprti Božji milosti in so nam "vrata nebeškega kraljestva" prav zato še posebej na stežaj odprta. V širšem smislu so pravzaprav vsi blagri naravnani na vstop in bivanje v nebeškem kraljestvu, zato jih nekateri imenujejo kar ustavna listina Božjega kraljestva.

vir: Maksimilijan Matjaž Eksegeza Nove zaveze

zanimivo .)

ampak,,,,mimo....blagor ubogim na duhu nima nobene veze z blagor ubogim v duhu,,, v tem primeru bi seveda napisal vir :)

sem že napisal kaj sem imel v mislih, če bi prebral, bi si (pa tudi meni) prihranil čas. 

vsekakor spoštujem tvoje versko prepričanje, še več,:

Čeprav se morda ne strinjam z njim, sem pripravljen narediti vse, da ga lahko izražaš. Ampak, prosim lepo, ne kot Jehovine priče, skorajda nasilno, nepovabljeno, nezaželjeno, zateženo pri meni.

Rodilnika ? Ja pa kaj,, mislim, da lahko pišem kakor hočem...če te moti pač ne beri,,, tudi to je demokracija

In....ker to nima nobene veze s prispevkom, mislim, da si na napačni strani (to vsekakor) in s tem zaključujem in prosim uredništvo, da zapre komentiranje. 

Seveda pa še enkrat blagoslovljene velikonočne praznike :)

a zdaj pa kar naenkrat  ni šlo za napačno navajanje božje besede ...?!

četudi sprejmem to izmotavanje mi še vedno ni jasno zakaj naj bi bila ubogost na duhu blagor ...? 

in res ne vem kakšno povezavo ima tvoj uvodni komentar s tvojo velikonočno objavo, sploh zato ker praviš da ni božja beseda ...

ali je morda v ozadju meni nedoumljiva pretanjenost  ?

ker si tako taktno omenil rit imam zate tole obujenko

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/53207/neprebavljivo

ja, ampak še vedno mi ni jasno, kaj ima Tvoja beseda (nisem vedel da je tvoja, sem mislil, da je ponarodela) s tvojo objavo, ki govori o pirhih.

vem da so mi tvoje nedoumljive višave nedostopne, ampak a lahko vseeno razložiš brez podivjanega žolča.

no, ne se kregat na praznik,  ti bom poslal priročnik, in to zastonj

a jest se pa ne smem v peskovniku igrat?

ti ti!

ps kako naj vprašam Šopenhaverja, saj je že mrtev

aha

Fantje, ker se s komentarji sploh več ne dotikate objave, moramo tole zaklenit. Lahko se greste kregat na forum ali pa na zasebno pošto. Ali pa raje ne, imejmo še mi mi MIR, kot ga imajo danes, na svoj praznik, verni.  Brez zamere.

 LP, Lidija