Na zid se naslanjam kot moški
ležerno in nihče me ne vpraša
kaj počnejo tiste tri besede
na koncu (Moloh jim maha
v slovo) Počasi & z občutkom
dražim komarje Daj pridi
in uniči moj ideal popolnega
seksa Bom raje moški si rečem
kar tako Tukaj ni Sartra Bom
razstavljala stavke na črke
in dokazovala sledenje iz premis
algoritmov neskončnosti Bom
pisala dvoumna rezila
ki secirajo možgane
Na svet bom gledala
kot pegaz brez kril ki raje
zre v svetlobo kot se je dotika
Poljubljala bom le še od daleč
in ti boš slonel na trhlo postavljenih
pesmih
Mi je všeč, bi pa samo odstranila voluharje pri možganih ...
Lp, Ana
tako :)
Biti v drugi koži in nekaj povsem nasprotnega, kakšna iluzija ... in hkrati neubranljiva zamisel, podprta z imeni, deli in povsem preprostimi medsebojnimi razmerji ... čestitke,
Ana
:) hvala
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!