1.
si se zavzel za formo, klobučnjak? za prano in za
stok s kurjih ustnic? plašna žival spi na praznem
ganku: utrujena. domovi so polni trpežnih kozlov,
mehčavcev sanj in pijanih kvartopircev: na brodu
se čez muro vozi mati s culo, polno drobirja. ima
dete copate? ima božji volek trobento in scufane
2.
nohte? pehti ni mar za agonijo, še manj za molk,
v uhljih potepuhov se kuha zamera: brez začimb,
brez zdravilnih rož. čez panonska polja stopa nor
rogač s polno glavo saj, s pikro pesmijo in z novo
demagogijo: gole srne jokajo v rano jutro. najdite
mi korobač, jezdeci gorja, najdite mi staro, lačno
3.
srce, da bom lahko jedel sneg z gora in lizal sol
podivjanih zvezd! sem nov podpisnik peticije za
brezbolečinsko odstranjevanje nevronskih mrež.
dovolj mi je možganske jalovine in mrtvih trnov,
sesirjenega cvetja in polnih lun: tista mrzla sluz,
ki se bohoti na koži sveta, je ostanek naših sanj.
Vprašanja in odgovori, ki ostrijo sanje in mehčajo zavest, frekvenca teh menjav (vprašanj / odgovorov / zapovedi / sklepov) je v tej pesmi (vsaj za moj okus) dramturško dovršena in kulminira v zadnjem verzu, ki pojasni trip. Čestitke,
Ana
ha! me veseli, da ti je všeč.
hvala.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!