Ne kradi mi juter
ob svitu lepih misli
s svojo razpetostjo na križ
sama si ga iztesala
Ne oglušuj dnevov
ki jih smeh ukrivlja v čudeže
s kovanjem žebljev
s katerimi se pribijaš na obup
Ne izmikaj mi večerov
ko se mi zvijajo nožni prsti od užitkov
iščeš krajši konec za bičanje in pokoro
Ženska sedem žalosti, ki je nočem v sebi
grabiš me za roko, da bi hodili vštric
tatica svetlobe, ne dam si ukrasti duha
Večkrat sem jo že prebrala in vedno znova preberem prvi verz takole:
ne kradi mi jeter
:-)
Lp,
Vesna.
Poslano:
03. 04. 2015 ob 18:50
Spremenjeno:
03. 04. 2015 ob 19:12
Seveda.......ne kradi mi jeter, ti spokornica in čistunka, ki si del mene ali
ta mrha, ki se spreneveda, mi gre na jetra ;)
oz. teh deset zadev gre ljudem od nekdaj na jetra, zakaj pa ne malo še zdaj, ko je svet itak cirozen
Lp, :) Irena
Dobro si ubesedila dvojnost, ki jo nosimo v sebi, priznanje in iskanje krivde in željo po veselju in svetlobi. Všeč mi je
lovrenka
Lovrenka, najlepša hvala
Lp, Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!