Zamegljeni poteg čopiča.
Ostrina večerne leče
počiva na ramenih
dolge vlečke
ugašajočega dne.

Kolo na dvorišču
pušča nemaren obris
na steni garaže.
Iste zguljene kavbojke.
Ista zguljena majica.

Mencanje ob nabiralniku
snuje zanke pletenini
zmenka ljubezni.
Medi zanos rose
na ustnicah mladih.

Nazadnje sem nosila
dišeče rdečilo,
zapestnico in prave uhane
Kot prava odrasla ženska.
Verujoč v konstanto trenutka.

Mateja J.Hočevar