1.

ne, to niso snežinke! to, kar nocoj naletava izpod neba,

so dlake iz kosobrinove brade, so kepice okrvavljenega

bombaža. na šahovnici iz otroških jezičkov nocoj vrešči

konj kraljeviča marka in velika devica iz gorgonzole se

z napihnjenim trebuhom plazi med steklom in kromom

ameriških inkubatorjev: srečna, da se bo jezus že rodil

2.

s kravato, z ocvrtim krompirčkom in z ribjo želatino. na

tankih nožicah se po umetnostnih galerijah razkazujejo

majhni pederastični slončki in sveti anton si vsako noč

s kamnito sekiro brije ščetinasto glavo. le kam so nam

mogočni nočni ptiči skrili krvavice? v kateri katakombi

piska poslednji demokrat? kdo bo spočel nove hudiče?

3.

ne, to ni pesem, ki bi z nežnim začudenjem prepevala

o digitalni mavrici in o družinski patologiji: to je cvilež

štajerskih gum na mokrem asfaltu evropskih dirkališč,

to je doma pridelan šnops z okusom smodnika! in jaz

nisem japonska kitara, na katero si lahko igraš lastno

vnebovzetje: sem le senca tvojih vlažnih jutranjih luči.

Dani Bedrač