Za njih, ki zahtevajo,
dam še premalo,
za té, ki zavidajo,
zmeraj preveč.
Pa saj veš,
nikogar ne bo
kar pobralo,
če stran se obrne,
pogleda kdaj preč.

Prav vse, kar sem dala,
je vedno ostalo
zataknjeno
v nekega časa
predal.
In tisto, kar še bom
morda napisala,
bo, kakor prej,
šlo na tale portal.

Če misliš, da tole,
kar pišem, je zate,
potem ti povem:
Ja, zares, imaš prav!
In če bojiš se,
da kaj leti nate,
spreglej to,
in prav nič
naj ti ne bo žal.

Ker stvar,
ki jo pišem zdaj,
sploh še ni pesem.
So rime le,
ki kar na list padajo.
Povedale rade bi,
da kdor je jezen,
naj raje gre ven,
kot pa brat pesmico.

Lidija Brezavšček - kočijaž