Petkrat sva se ljubila.

Petkrat je trajalo

po devet mesecev

čakanja

na porod

tvojih oči,

krvi tvojega telsa

ki so v mojem zrastla

in naredila narastek.

Praznovala sva

in še vedno praznujeva

vsakodnevni začetek

tistega kar si želiva

ne glede na leta,

ker ljubezen

je večno mlada

in nalagava polena

da ogrejeva

hladne dolgočasne stene

in včasih samo včasih

pogled obesiva na sliko

ki je kot samoumevna

celo takrat ko se ljubiva

in v krču spoznam

kako se pretakaš

v moji globini,

ki jo z prsti ne dosežem.

Pridem do molitve,

da tako bo večno,

da drugače ne mora biti,

ker poženeva krog,

da se znova  vrti

in nama daje zavetje

ko je zunaj hladno

in so tujčeve besede

hladne in prazne

kot prazna škatla

v kateri plava

osmrajeni zrak

od ostankov

embalaže,

ki za spremembo diši,

Skrijem se pod kovter

in čakam na tvoj korak,

na dotik

in srce.

Zopet sem se razgalila,

znova sem gola pred teboj

kakor poslušni pes,

ki je naredil malo šolo,

da je pripravljen

na pravo življenje

za velik korak.

IŽ-lev