kava je mrzla in lonček je ostanek brez rime.
borim se z valovi ki mi lezejo čez obraz.
za hip si zaželim da bi me odneslo. besna trgam
korenine. z zobmi tleskam po ostankih
tvoje večerje. Vprašaj! vprašaj … zakaj
sem naivna in sploh nisem
naivna tako kot misliš samo sinapse
nočejo ubogati mojih a priori resnic ki
čakajo Godota premik zarje proti zahodu.
čakajo moje lastno dihanje onesnaženo
s tvojimi brezveznimi pripombami
ki jih moram vedno znova cenzurirati ker
so tvoji boleči sklepi samo tanka vlakna
brez podlage. brez naglasa in barve.
vokalov zvenečnosti in padca intonacije.
brez tebe. brez mene.
brez.

Helena Zemljič (MalaSenca)