Poglej te duri,
kam si skozi šel?
Težko stopaš,
z vlakom se pelješ,
glava na šipi sloni,
čutiš to steklo mrzlo,
še sape dih,
se ustavi na njej.
Kje boš izstopil?
Na prvi še ne.
Naj se voziš še uro in pol?
Odrvel bi rad daleč stran,
ustavil bi misli,
čas bi nazaj odvrtel.
Vendar ne, ne moreš,
naj se pelješ še malo,
zaspal z naslonjeno glavo,
in pozabil za čas boš.
Vlak se ustavi,
izstopiti boš moral,
in na pot se novo
kaj kmalu,
podati boš šel.