Upsa! Vprašanje za Upravljalca sistema: Kaj se je zgodilo? Breznu je namnožilo naslov, meni pa zbrisalo prvo stran. Sistem mi javlja, da sem presegla kvoto današnjih objav.

Brezno, oprosti za komentar, ki se ne ne  tiče vsebine tvoje pesmi.

Lp Andrejka 

Jaz imam od prve strani le naslove pesmi, brez avtorjev. Naslov te pesmi pa je zrastel že čez ekran. :-)

jaz isto, kaj se dogaja?

A

Hvala bizarna, bizarni ščepec ironije namesto rešitve. Le kdaj bom skočil z tega šnelcuga. V brezno?

Lp, A.

Med navidezno lahkotnim križarjenjem skozi kino ponudbo (ki vključuje rigajoče mehurčke in hrustljavo motljive zvočnosti), asociacijami in preprostimi videnji (in interpretacijami, ki jih vsiljuje povezovanje sveta, videnega v filmih) vzrokov in posledic iz zgodovine, se v prvi plan ves čas vriva podoba praznine, življenja, ki ga ne živimo zares, ker je bolj razburljivo tisto skoncentrirano zrežirano in zadovoljuje bolj od resničnega ... naslov navsezadnje od daleč spominja tudi na cinizem, čestitke,

Ana

Razumem, da umetnost odseva čas, v katerem nastaja ... ampak vedno se mi je zdelo, da naj bi času nastavljala ogledalo. Ne pa da mu  razširi noge in pusti, da ji vzame dostojanstvo in hrbtenico.

Tale pesem, žal, počne prav to.

Bizarna, žal se moram tokrat še jaz oglasit. Ne vem, če si lahko dovoliš merjenje globine Kristianovih brezen po njegovi poeziji (sploh po eni sami, tematsko orientirani zbirki). Še manj so mi všeč sodbe po letih, za katera vsi vemo, da so v zelo majhni meri dejanski odsev zrelosti in razsodnosti, o tem kdo živi v kokonu in pije mehurčke sreče, lahko pa razpravljamo šele ko se bomo dovolj dobro poznali med sabo. In nenazadnje, res ne maram pokroviteljstva v stilu "saj bo bolje, vsi smo bili mladi, naivni in neumni".

Če se komentira pesem, naj ostane pri komentarjih pesmi, delanje psihoanalize sogovornika na podlagi pomanjkljivih podatkov pa ne sodi v visoko družbo, duhovno razvitih eksistenc, kar mi tukaj želimo biti.

Jaz zelo dobro poznam pesmi g. Bedrača in sem se poglobila v njih in me ob nobeni ne popade slabost ali gnus do življenja. Žal me ob zgornji pesmi tako močno, da je ne morem prebrati do konca.

Če povzamem, ni vse odvisno od globine brezna v katerem se človek nahaja, ampak tudi od kvadratnih milimetrov spucanih šipc na očalih, odstotkov sluha, ki je ostal od poslušanja preglasne glasbe in neumnih ljudi, količine nestrohnelih in nealkoholiziranih možganskih celic ter od zmožnosti izražanja na nek duševno zdrav način. In prav v teh stvareh se razlikujemo med sabo. Ne bom pa sodila kdo kam paše dokler ne bomo šli vsaj na tri kave skupaj ven.

Lep pozdrav vsem,

Nina

.

Bizarna, klanjam se tvoji psihoanalizi. 

No ja, razen tega, da naslavljaš človeka, ki je krepko pred tridesetim letom pokopal vse sorodnike, izgubil vse premoženje in se večkrat znašel na robu preživetja. In po letih katatonije začutil (vsak tako je mislil) nekaj dobrega. In svojo ustvarjalnost, ubogo in nezadostno, usmeril tja. 

Res si mojstrica, moj globok poklon. 

No ja, razen v delu, ko si me zgrešila v vsaki točki. 

S kakšno pravico govoriš o mojem breznu???

O, kako smo se razvneli. Od brezn do vrhov. Draga Bizarna, vem, da je dobronamerno, vendar ni potrebno. Cenim pa pohvalo druge pesemsijevske odvetnice, ki jo bom kar citiral:  Jaz zelo dobro poznam pesmi g. Bedrača in sem se poglobila v njih in me ob nobeni ne popade slabost ali gnus do življenja. Žal me ob zgornji pesmi tako močno, da je ne morem prebrati do konca. Tooooo!

Dobro, dragi Danijel je tu v stavku kolateralna škoda. Da ohranim celovitost navedka, sem ga pač moral vključiti. Draga Nina, še več bruhanja. Do žolča!

 

Kolko je kdo v breznu ne vem, niti me ne zanima. Tudi za ta portal, po mojem, ni pomembno kaj, kdaj, koliko in kako je kdo izgubil. Nekateri pa še iščemo.

 

In ne, v nobenem breznu nisem in, ne, kar pišem niso moje izkušnje in ja, kljub temu, da sem stari osel, se še rad poigram. In tudi meni se ob vsem vihajo brki, dragi Polde. In dragi Kristian, ne vem točno kar si hotel povedati, meni se zdi, tudi ob tvoji predpostavki, zapis kar ok ogledalo. MIslim pa, da je povzetek tvoje izkušnje kar dobro naredila draga  Nina. In ta mi dobro dene.

In vsak ima pravico govoriti o mojem breznu, vsekakor pa ne bomo šli trikrat na kavo, da bi potem iz odvetnikov postali sodniki.

 

In draga Ana, tudi tebi, hvala, za kritiko. In hvala, dragi vsi ostali, ki me berete do konca, pa če bruhate ali pa ne.

brke sem zavihal, ker sem bil tudi sam že velikokrat na podoben način blagoslovljen s strani naivnih bralcev. na neki točki so se mi zasmilili, zato sem si zaželel, da imajo prav, pa sem kar sam splezal v kontejner. od tam zdaj vun pomaham na vsake kvatre. 

Sv. Polde

Cenjeni Sv. Polde, dasiravno me veseli, da iz kontejnerja vun mahaš, pa moram ugotoviti, da medtem ko so tebe blagoslovili naivni bralci, so mene pobruhali taki, ki je njih želja, da sodijo v visoko družbo duhovnih razvitih eksistenc. In takih se jaz malo bojim, pa nisem, in imam nekaj prič za to, strahopetne narave. In tudi precej zvito pišejo, ko ti sprva dajo misliti, da so jedli pokvarjeni kebab, pa se potlej izkaže, da je vzrok gnusa in bljuvanja pisana beseda. In tu, mi boš bržkone pritrdil, kakor tudi drugi bralci, tega se je za bati. Z najprijaznejšimi mislimi, bodite v miru. brrrrrrrrrrrrrr

brezno, z vsem spoštovanjem, tebe si ne bi sodila bruhat, ker se ne poznava. Pesem mi pa žal res ni všeč. (Menda imam pravico do svojega mnenja in očitno za sočne, zdrizaste besede veljajo dvojna pravila). Točno ta, dotična pesem, da ne bo spet kdo kar posplošil besed na vse zapisano, sebe in po možnosti še sorodstvo in prijatelje, kar se tu očitno rado dogaja.

seveda, brezno,  visoka družba duhovno razvitih eksistenc in nestrohnjeni nevroni, ki žgolijo na duševno zdrav način, so me katapultirali v strogi položaj. 

Joj joj joj, najprej narediš podrobno analizo človekovih brezen, potem pa pišeš, da nisi pristojna za to. Res je, nisi in priporočam, da se držiš tega načela tudi v bodoče. Moj komentar ni popravljen v nobeni bistveni stvari, stojim za svojimi besedami. In potem mi še prodajaš moje odgovore (starost-zrelost) na svoje kontra trditve iz prvega komentarja ... res ne vem sploh kje začet. Mogoče res bolje, da zaključimo.

"Tvoje življenje še ni brezno in mogoče brezen, ki stopajo povsod okrog tebe še ne zaznavaš. Zavit v svoj kokon, piješ mehurčke svoje sreče in uspeha. Iskreno ti želim, da ti takšno stanje čim dlje vztraja. Vendar, verjemi mi; kajti tudi sama sem tako živela, brezna se naenkrat odprejo in potem padaš, padaš ... Višje kot si eksistiral, globje je brezno. Vse mine ..."

Tole se zdi precej kategorična sodba, s katero si me naslikala kot v vato zavitega maminega sincka. Kako naj bi tvoje besede razumel drugače?

Vem, najlažje se je branit s kvazi pravičništvom. In na podlagi česa misliš, da ti je dano popolno in edinozveličavno razumevanje ustroja sveta, ki je neskončna skrivnost in ga zgolj ljubezen lahko zaobjame v polnosti?

Pravoš, da imaš staro (torej: modro) dušo. Kako lahko torej Ninine in moje besede označiš za bizarne abotnosti samo zato, ker umetnost doživljava kot nekaj, kar naj bi svet osmišljevalo, ne pa mu podlegalo? 

To je zelo, zelo omejeno in tudi sam se umikam iz te debate.

Ker sploh ne komentiramo več pesmi, ampak smo zašli na medsebojne obračune, na tem mestu zaklepam komentarje ( glej pravila!) Lahko pa prizadeti svoje debate nadaljujete na forumu.

  Lp, lidija