Kres ničevosti
ob enakonočju
te izvlečem
iz dolgega prezimovanja
iz misli v filmu
ki je že zdavnaj onemel
vnetljive slike
zložim v gmado
ki zagori s plameni razodetja
da vsaka iskra
nekoč postane bled pepel
naloženega na veke
otresem v noč
ki je nenadoma enaka dnevu
spet vidim
svet je pisan
ne le črno bel
semena praproti
ki je bila predolgo zvita
mi dajo slišati
da diham
Zanimiva pesem, v kateri se združita staro izročilo (kres, praprotno seme) z novim (film), ki kulminirata v osebno spoznanje - deluje simbolno in močno, čestitke,
Ana
Prisrčna hvala, Ana
in lep pozdrav
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 19. 03. 2015 ob 17:28
- Prebrano 821 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 425.7