Starka si ...

*
Starka si,
lepota mojega življenja.

Vsak večer te skozi okno,
hiše čez cesto,
opazujem.

Sediš pred ogledalom
in razčesuješ svoje sive lase.
Zamišljeno snameš z glavnika klobček
nitastih štren.
V kozarcu na mizici poleg ogledala
shraniš do jutra
protezo.

Ugasila si luč.
Vem. V postelji si.
Sama.
Kolikič že?
Kolikokrat še?
*
Prebudil me je čuden vrvež
iz sna tele aprilske noči.

Šel sem za klicem do okna.
Odhajala si iz hiše čez cesto.
Truplo pokrito z rjuho.

Zadnjič. Odgovor na moje vprašanje.

V mislih prosim,
pred oknom jočem,
starec,

Zasujte me v isti grob kot njo.
Da ne bo večno.



(1994 // iz cikla RES?; Sence skritih prikazni, Dolenjska založba NM, 1996 // … z zdajšnjimi popravki …)

Romana Novak

Komentiranje je zaprto!

Romana Novak
Napisal/a: Romana Novak

Pesmi

  • 17. 01. 2009 ob 15:18
  • Prebrano 741 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 200
  • Število ocen: 5

Zastavica