Pri šahu med vsemi možnostmi
vedno izbereva enako.
Brez pomisleka žrtvujeva trenutke,
da bi zavarovala večnost.
O neskončnosti lahko samo teoretizirava.
Čeprav velikokrat dišiš po njej. Ali pa po vrtnicah.
Poteze vlečeva na meji med
brezbrižnostjo in posvečenostjo.
Konec koncev se je tudi demiurg
samo igral, ko je ustvarjal svet.
Tvoja pesem me je fascinirala, ker izdaja izredno izpovedno moč in seva energijo. Lahko zatrdim, da je tudi mene igra dveh močno vznemirjala, ko sem pripravljala svojo zbirko Na šahovnici. Med drugim se mi je zapisalo tudi naslednje:
ne pojdem v galop
v hojo med črno bela polja krenem
prijem s palcem in kazalcem
bo zatresel šahovske figure
Pa lep pozdrav
Andrejka
Hvala, Andrejka ...
globoko sem počaščen, da se te je pesem tako dotaknila :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kristian Koželj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!