OCEAN

 
 
Padeš v vodo.
Globočina.
 
                   Neskončna praznina.
 
Nekje globoko,
morje široko,
ki pljuska na skale
brez vsakega smisla,
v vetru valuje.
                 
                 Na prazne obale.
 
Toneš.
Nižje in nižje.
 
Vleče te sila,
 padaš brez smisla.
                    
                   Hladne črnine.
 
Tam je čas,
ki nikoli ne mine.
Tam si slep,
za vse »naučene« spomine,
razloge, veselje, smeh, bolečine.
 
 
                       Tišina.
                                   Brez dna.
 
Ne moreš.
 
 Čakamo te,
Do obale se prebij,
najdi upanje.
 
Ne slišiš jih več.
 
Postaja ti všeč.
                      
                       V oceanu praznine.
 
 Tvoje miline
svobodnega sveta.
 
Ustvaril sem ga sam.
V njem bom ležal,
v njem bom spal,
 v njem!            
                           Bom plaval.
 
 

Katja Piuela

Komentiranje je zaprto!

Katja Piuela
Napisal/a: Katja Piuela

Pesmi

  • 16. 03. 2015 ob 18:01
  • Prebrano 274 krat

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 0
  • Število ocen: 0

Zastavica