Ni ravno redko
ko se preprosto izgubim
in ne vidim luči
tudi ko mi je pred nosom
ko se sprašujem o smislu
prebujanj v jutra
ko se nabere toliko porazov
da se jih bojim prešteti
nasmehov na obrazu
pa tako malo
da se spomnem vsakega
še uro in datum
a nekaj vleče naprej
niti ne vem kako naj to imenujem
in tako grem dalje
čeprav ne vem kam
bržkone do novega jutra
do novega poraza
ali redkega nasmeha..
Vsako jutro šteje veš Igor. Upanje je in nikoli ne izgine, zato ker je tako.
Lepo bodi.
hope
Hvala ti Hope.
Igor
Igor prideš na pomol
hope
Pridi na pomol Igor
hope
Igor pridi na pomol
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!