:)

ne vem...morda je namerno napisano.....če ne bi imel jajca?....če misliš na njegova, potem ne bi imel jajc ;)....če misliš na jajce iz katerega se je izvalil svet...

je res, je kr jeba

Lp

i

ah, se opravičujem :) HVALA

tiskarski škrat

Zdravo.

Zanji verz potrebuješ? :)

lp T.

Em, ha?  :D

LP

A

Ha, em? :P

Jeba je vam pravim ne doda k pesmi tistega "buma", ki si si ga mogoče želel. 

Jeba itak vemo, da je. Nam daješ to vedet skozi pesem.

Recimo zaključiš s traktor sredi ničesar - potem bralca pri zaključku spustiš. In LS v končni fazi tudi. Ne poudarja več, da je jeba, ker to že vemo (od prej). In konec koncev kontriranje ima svoje posledice. Kakšne? Potem ta traktor dobi še dodaten pomen. Kakšne posledice? Ali traktor kar stoji sredi ničesar, ali obratuje in kaj dela? Traktor sredi ničesar kot metafora za neobstoj vedenja kam in kako.

Sicer sem se zdaj spomnila, da imam tudi sama pesem z zaključkom Falus sredi ničesar. Zato me mogoče spominja na svoje takratne asociacije.

Kakor želiš. ;)

Samo razmišljam. Včasih preveč. ;)

lp T.

Vcasih se v poezijo ni dobro tako podrobno spuscati ... :-) Pesem je sama po sebi dovolj, brez predalckanja vsakega verza posebej ... Nasploh se mi zdi, da moderna poezija tega nima rada. Lahko da se motim :-)

Kontriranje? Pesnik ne rad interpretira lastno pesem :-)

Ales, ne gre se za podrobnosti, drugace bi razpredala o vsakem postavljenem verzu. Gre se za celoto pesmi, ki jo zakljucek lahko naredi. Ali zasukne, podre, ustvari novo vzdusje in se in se.

Kakorkoli, take or leave it, v tvojem primeru leave it. :)

lpT.

Seveda, vendar je odvisno kaj želi avtor s določenim zaključkom doseči :-)

Ma ne, saj debatiramo - to je čist OK in se še priporočam za mnenje, predlog, pohvalo, kritiko. Vse je dobrodošlo :-)

P.S.: Problem današnjega časa in moderne poezije je, da je videla (skoraj) že vse. In zdi se mi, da tudi določeni zaključki (kot v moji zadnji objavljeni pesmi "Mumija") pravzaprav niso nič presenetljivega. Dandanes namreč že nič kaj pogosto bereš z mislimi usmerjenimi v konec, kjer se pač vse zgodi. Zgolj kot dobronameren odgovor, seveda :-)

Valda.

No hard feelings. ;)

Je fino, če se debata razvija.

Hm. Moderna poezija videla že vse?

Praktično so/smo vse videli že od grške tragedije naprej. Kako stvari razvijati in nadgrajevati, jih postavljati v okvirje in izven črt, je pa spet eno zanimivo poglavje. Kaj se umetno ustvarja, kaj se vrača k arhetipu. Kako čutimo, mislimo. Kako povezujemo stvari. Resnic je več. ;) In da spet zanikam, ali smo pa res že vse videli? Dvom o življenju tako kot o smrti. 

lpT.

Ah, ma kje. Ne poznam "hard feelings" hehe :D

Ja, seveda. Resnic je več. Mogoče majčkeno na to temo tudi tale članek Sergeja Harlamova: Štiri zmote o poeziji
... vredno branja :-)

In da - "dvom o življenju tako kot o smrti" ... lepo povedano :-)

LP

Aleš