
Sanjala sem, da sem se izgubila.
Se. Sebe.
Nisem iskala prtljage,
nisem iskala napisov,
ne znane poti ali prostora.
Po labirintu stopnišč in hodnikov
sem v množici iskala ljudi.
Ne moremo se najti v drugih Ljudeh, ali pač?
Lp, I
Pi, mislim, da so ljudje v našem življenju pač pomembnejši od stvari. Ne da bi se dobesedno našli v njih, ampak kot dragocen del naših življenj.
Gre pa res tudi za razmislek o iskanju lastne identitete.
Sanjala sem v resnici in potem sem se zamislila: le kaj bi o tem našla v sanjski knjigi (ki je nisem nikoli brala)? Take "moraste sanje", ko se nekje izgubim, se mi namreč pogosto ponavljajo.
Morda pa so pri meni res ljudje pogosto ogledalo, v katerem vidim odsev sebe in mi je preveč pomembno, kaj si o meni mislijo.
LP, mcv
Hvala za iskrenost, tudi sama sem tako razumela tvojo pesem.
<3
LP, Irena
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!