the soft parade:
1.
in zapeklo je: tam nad spolovilom in pod srcem in vse
angelske čipke so se v vsakdanji tesnobi in v mrzli ihti
srečale z blatom in z deževniki. dolge, predolge so ure
do večnosti in v mastnem zaodrju sveta nam ponorelo
tiktakajo razstreljene ptice. jalovi vriski uličarjev se kot
nerodna črna lokomotiva vale med nežne zvoke zvezd.
2.
opotekam se v ljubezni do otroka, do potokov in žita;
do majhnih psov, človeških ribic in vesele srnjadi; do
izropanih zakladnic in raztrganih zastav: vratolomnež,
ki si je s starodavnimi verzi do živega obrusil sklenino
prstov in napolnil kaverne srca s peno nemega čudenja;
brezdomec, utopljen v kalnem valovju političnih vodà,
3.
pijan od tihih krikov divjih živali, ki jih nore obloustke
z umetnim zobovjem grizejo v natrgano popkovino. v
opuščenih mesnicah si svedrasti kozji jeziki prepevajo
odo radosti, tanke prašičje kosti kraljujejo na plesiščih
v mračnih predmestnih zakotjih in velika bela mačeha
si vsak dan v svoj predpasnik obriše novo krvavo žlico.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!